Ko z naročnikom delimo podobno mnenje o izdelavi, v sklopu podjetja, za katerega delamo, pripravimo in pošljemo ponudbo. Ko je ta pisno odobrena, pričnemo z delom.

Od nas se pričakuje, da glede na projekt, pripravimo mrežo spletnega mesta in grafične elemente, katere oblikujemo oz. pridobimo s strani grafičnega oblikovalca, ali da predstavimo primerno in že oblikovano spletno predlogo naročniku. V primeru izdelave mreže, lahko spletno mesto oblikujemo v Adobe® XD® programu, kjer naročniku predhodno na željo predstavimo izgled in delovanje posameznih strani. Če pa se naročnik odloči za predlogo odprtokodnega sistema WordPress, lahko kot razvijalci, ne glede na to, ali smo predlogo izbrali sami, ali se je zanjo odločil naročnik, pričnemo z delom. Naša naloga je, da predstavimo prednosti in slabosti obeh možnosti, končna odločitev pa je na strani naročnika.

Spletno mesto nato izdelamo in prikažemo v načinu brez povezave (Offline Mode). Ko je naročnik zadovoljen z izdelavo, spletno mesto lansiramo (Online Mode).

Na naši strani je odločitev, ali ponujamo tudi storitve, kot so nakup domene, gostovanje, servisiranje in podporo. Pri E-CREATE ponujamo v te namene pakete, ki podpirajo različne zahteve spletnih mest, strani pa redno nadgrajujemo in po potrebi servisiramo ter obvečamo o novostih.

Za oblikovanje spletnih mest naj se odločajo osebe, ki so organizirane in imajo dobro vizualno predstavo, katero znajo prenesti v spletno okolje.

Za tovrstno delo potrebujejo znanja nekaterih izmed programov za oblikovanje, kot so Adobe® (Photoshop®, Illustrator®, XD®, InDesign®, Dreamweaver, …), Corel Draw, Sketch, Inkscape, Gimp, … in poznavanje kode, kot so HTML, CSS, Java Script, PHP, … pa tudi odprtokodnega sistema WordPress, njegovih vtičnikov in več.

Ker se znanja posameznih programov in kode med seboj lahko dopolnjujejo, zadostuje, če posamezniki, ki želijo delati spletna mesta posedujejo ključne lastnosti, tj. željo do učenja, nekaj programske žilice in afinitete do modernih tehnologij ter smisla za vizualne rešitve.

V praksi lahko posameziki tako npr. obvladajo Adobe® Photoshop® in WordPress®, kar bo povsem zadostovalo za izdelavo lastnega spletnega mesta in predstavitev ponudbe ali vsaj nekaj osnovnih storitev.

V odprtokodnem sistemu WordPress® si lahko uporabniki izberejo temo, ki je že oblikovana, s pomočjo Adobe® Photoshop® pa si lahko izvozijo poljubne velikosti fotografij in drugih grafičnih elementov, katere bodo zamenjali z obstoječimi. Tako bodo personalizirali svojo blagovno znamko. Seveda lahko namesto WordPress® uporablja tudi Wix, Photoshop® pa zamenja za njim ljubši Sketch. Pomembo je le, da najdejo rešitev, ki jim odgovarja in da, v kolikor se odločijo tovrstne storitve ponujati tudi poslovno, primerno predstavijo svojo ponudbo naročniku.

11. Pripravimo administrativne ali druge uporabniške dostope do spletnih mest.
12. Na spletni strani je prišlo do napake. Posodbljeni vtičnik ni kompatibilen s preostalimi vtičniki ali z WordPress različico. Najdemo vzrok in napako odpravimo.
13. Naročnik želi povečati obseg spletnih strani. Dogovorimo se o prestrukturiranju paketa in predstavimo ponudbo.
14. Naročnik želi povečati obseg storitev na spletnem mestu, zato naložimo nov vtičnik in uredimo integrirane nastavitve.
15. Povečamo paket za gostovanje za spletno stran v administrativnem okolju Webhost Manager in obvestimo naročnika o uporabi, ponudbi, cenikih, …
16. Pripravimo nove elektronske naslove in posredujemo naročniku dostopne podatke na varen način.
17. Obvestimo vse gostujoče uporabnike o posodobitvah in novih različicah ter nadgradnjah preteklega meseca.
18. Preverimo opomnike za pretekle storitve in storitve, ki so potrebne podaljšanja, kot so nakup domene, gostovanja, vtičnikov, …
19. Pošljemo račune (in po potrebi opomine) za opravljene storitve.
20. Preverimo plačila za opravljene storitve.

Trg je torej velik in potreben odprave napak.

Naše tipične stranke so posamezniki, ki ponujajo raznovrstne storitve na eni strani in državne institucije, ki obveščajo o koristnih informacijah ter skušajo razmahniti osveščenost, na drugi.

Potencialne nove naročnike spletnih mest skupaj s pomočniki iščemo preko elektronske pošte, družbenih omrežij, pa tudi telefonsko.

b) Za gostovanje, bodisi vzdrževano ali ne, ponudniki običajno zaračunamo vnaprej, z naročnikom pa se dogovorimo ali gre za plačilo za eno leto, dve tri, pet. Le redko pa več. Temu je tako, ker ponudniki plačamo registrarju zakup prostora na gostujočih strežnikih vnaprej.

c) Tudi za plačilo domene se ponudniki z naročnikom dogovorimo običajno za plačilo vnaprej. Le redko bo ponudnik pripravljen plačati za storitve iz lastnega žepa, saj s tem tvega, da naročnik storitev ne podaljša in, čeprav povsem opravičeno, ne pokrije stroška, katerega potemtakem nosi ponudnik.

Ko bo splošno znanje uporabe na tolikšnem nivoju, da bo predaja editorialnih in administrativnih računov potekala gladko in predsem brez strahu, se bo odprl trg za specialiste na tistih WordPress vtičnikih, ki zahtevajo več nastavitev ali podrobne analize. Tako se bomo ponudniki lahko opredelili npr. le na vtičnik za novičnik (Newsletter), rezervacijo terminov (Booking) ali na optimizacijo (Google Analytics), naročnik pa ne bo menjal ponudnika zgolj zaradi dodatne želje po npr. zares dobro oblikovanem in sistemsko nastavljenem novičniku. Namesto tega bo ostal zvest nam kot razvijalcu in naročil le dodatno storitev pri strokovnjaku področja.

Tu je prostor za nas, razvijalce, programerje in spletne oblikovalce, da se naučimo med seboj sodelovati in podpreti možnosti medsebojnega poslovanja, saj je trg kljub majhnosti dovolj velik za vse.

Z delom v panogi kot je izdelava spletnih mest, je pomembno razmisliti, katera orodja uporabljamo in kakšno ponudbo lahko sestavimo, na podlagi tega, kakšno ciljno publiko lahko targetiramo in šele nato pride vprašanje, kako.

Ko vemo, kakšna spletna mesta lahko gradimo, se hkrati že odrečemo nekemu deležu trga, hkrati pa nam slednje olajša marketinško ciljanje, saj je to že določeno in usmerjeno.

Primer praktičnih korakov je:

1. Naredimo nekaj spletnih mest. Začnemo lahko pri sebi, naredimo lastno blagovno znamko. Pri srečevanju s problemi se bomo veliko naučili. Imamo še vedno željo po izdelavi spletnih mest?
2. Naredimo bazo podatkov potencialnih naročnikov. Bazo podatkov lahko tudi kupimo, a mora biti GDPR preverjena. Za podrobnosti se posvetujmo s pravnikom ali z odvetnikom.
3. Kontaktirajmo potencialne naročnike in predstavimo svojo ponudbo.
4. Naročnika dobro poslušajmo in po potrebi ponovimo vse želje.
5. Ponudbo naj naročnik prejme in potrdi v pisni obliki.
6. Držimo se rokov in dostavimo vse obljubljene kriterije.
7. Nesporazume rešujmo mirno, spoštljivo in partnersko, s pogledom v rešitev.
8. Cenimo svoje znanje in čas, zato tudi obračunajmo svoje storitve temu primerno.

Za natančno določitev stroškov za odpiranje podjetja, se lahko bodoči ponudniki obrnejo v Sloveniji na VEM točko, kjer se tudi dodobra informirajo o vseh podrobnostih prijave storitev, v Avstriji pa na WKO (Wirtschaftskammer Österreich).

Ko smo odprli podjetje v želeni obliki, pa svoje delo potrebujemo dober računalnik, več velikosti monitorjev (13“, 17“, 24“, 27“), najbolje pa tudi nekaj vrst in velikosti mobilnih telefonov (iPhone, Samsung, Xiaomi, …) za namene pregledovanja odzivnosti. Seveda obstajajo orodja za pregledovanje le-te, a ta največkrat niso stoodstotno zanesljiva.

Poskrbeti moramo tudi za dobro grafično kartico, ki bo omogočila nemoteno uporabo programske opreme, kot je Photoshop, oblikovanje 3D-modelov in nemoteno ter učinkovito delo na različnih ustvarjalnih projektih. Grafični elementi naj bodo vidni kristalno jasno, kar bo omogočila zmogljiva grafična kartica (in omogoča možnost igranja pri 1080p, 4K ali 5K), brez nevšečnosti kot sta zaostajanje ali celo zmrzovanje slike.

Seveda med drugim poskrbimo tudi za dober procesor, dovoljšen delovni spomin (RAM) in spomin za shranjevanje datotek (Disk). Fotografije in grafični elementi so lahko velikih resolucij, kar zaseda veliko prostora. Pozabiti pa ne gre tudi na varnostne kopije, tako datotek, kot celostnih spletnih mest, ki jih varno zadržujemo na ločenih lokacijah in na spletnih oblakih. Za slednje poskrbijo tudi registrarji.

Delo od doma za razvijalca spletnih mest je seveda možno, z naročnikom pa se je potrebno velikokrat tudi osebno srečati. Slednje dviga zaupanje, pa tudi razumevanje za naročilo se običajno na ta način poglobi.

Podjetniškega mentorja za oblikovanje spletnih mest lahko najdemo  v vsakem podjetju, ki se ukvarja z izdelavo spletnih mest, v kolikor je razvijalec pripravljen biti mentor in ima na voljo tudi čas za usposabljanje. Dogovori so možni proti plačilu ali kot brezplačno izvajanje praktičnega usposabljanja v zameno za pomoč. Tudi pri E-CREATE ponujamo tovrstna usposabljanja, a največ enkrat do dvakrat letno, slednje pa je odvisno od trajanja.

Med opravljanjem IT šolanja Grafik und Webdesign v Avstiji, kjer sem se učila kode HTML, CSS in Java Script ter programa Adobe Illustrator, pa tudi drugih, je bilo na voljo več nadzornih mentorjev, ki so kontrolirali napredek mojega učenja na podlagi prijemov klasičnega vodenja projektov. Tako so bili preverjeni posamezni mejniki, zastavljeni cilji ter seveda, končno znanje.

Do znanja najhitreje pridemo s praktično uporabo programov, kode in sistemov. Zato tudi v primeru iskanja menotrja predlagam nekoga, ki bo ponujal praktične prijeme in primere.

Na začetku poslovne poti kot razvijalka, smo se v podjetju srečevali z različnimi storitvami, predno se je ponudba v celoti skristalizirala. Veliko časa bi si prihranili, če bi določili cene posameznih storitev na samem začetku. Namesto tega smo sprva skušali ponuditi cenovno dosegljivo storitev v obliki paketov. Ker pa so potrebe tako raznolike, smo morali ponudbo velikokrat prilagoditi.

Zato priporočamo, da se razvijalci spletnih strani na svoji začetni karierni poti jasno odločijo, katere storitve bodo ponujali, da določijo cene posameznih storitev, ne le skupne paketne cene, pa tudi da predvidijo čas, ki ga bodo za svoje delo porabili.

Podjetja, ki se ukvarjamo z oblikovanjem spletnih strani, se lahko v grobem oglašujemo preko javnih medijev, tiskovin in spletišč. Javni mediji, kot so radijske in televizijske hiše za oglase računajo in cenovo niso vedno lahko dosegljivi. Topogledno prijaznejši mediji so tiskovine. Odločamo se lahko o velikosti tiskovin, npr. od letakov pa vse do gigant plakatov, kot tudi o obsegu naklade.

Najugodnejši način oglaševanja pa so gotovo spletišča. Leta 2019 so naročila spletnih storitev prvič v zgodovini tudi količinsko premagala tiskarski posel. Na družbenih omrežjih se podjetniki lahko odločamo med plačljivimi ali brezplačnimi oglasi, jasno targetiramo svojo ciljno publiko in določamo pogostost oglaševanja.

Ko se odločamo za trženjsko strategijo blagovne znamke ali podjetja, je vredno razmisliti, katere načine trženja bomo uporabljali. Poleg vizualne identitete, ki se naj odraža na vseh grafičnih elementih, je pomemben tudi jezikovni slog, ključna dejavnika pa sta tudi terminska določitev in seveda konsistenca.

Za televizijske oglase nam bodo marketinški vodje svetovali primerne termine in časovnico oglaševanja. Vroči termini v času prometnih špic radijskih oglasov bodo seveda dražji kot nočno predvajanje. Reklama se bo lahko odvrtela npr. dvanajstkrat na dan ali le šestkrat.

Tiskovine dlje časa ostanejo v gospodinjstvu, zato se v oglasih revij in časopisov lahko oglas našega podjetja pojavi le enkrat na mesec ali zgolj na četrtletje. Enako velja za letake.

Pri oglaševanju s plakati, pa je pomembno da so ti nameščeni na pravih mestih in da se dovolj pogosto ponovijo. Da si posameznik vtisne v spomin njegovo vsebino, ga naj bi videl vsaj tri do petkrat, v današnjih, z reklamami natrpanih časih, lahko tudi večkrat.

Za dosego prepoznavnosti na družbenih omrežjih pa se moramo oglaševati večkrat tedensko (Facebook) in celo večkrat dnevno (Instagram). Pomembna je tudi ura oglaševanja in že zgoraj omenjena konsistentnost.

Za oglaševanje lahko pripravimo letni, mesečni in tedenski koledar, na katerem upoštevamo vse vrste oglaševanja in nato sistematsko določimo tudi kako pogosto bomo oglaševali. Ker oglaševanje vzame veliko časa, znanja, organizacije in planiranja, se podjetniki nemalokrat odločijo za najem strokovnjaka.

Kako pa se odzvati, če nam ni do prijateljevanja? Včasih se počutimo s stranko varneje v poslovnih vodah in takrat je povsem primerno, da vzpostavimo korekten poslovni odnos. Povabilo na kavo bomo zavrnili, ker ni v času našega delovnika in v poslovnih prostorih naše službe in ne zgolj z izjavo, da nimamo časa. Tako bo stranka razumela, da smo poslovno korektni in ne, da se izmikamo.

Naše delo se pogosto deli na opravljanje več nalog. Naloge, ki vzamejo veliko časa so gotovo gradnja podatkovnih baz, odgovarjanje na elektronska sporočila, oglaševanje … V primeru dela z ekipo, dobro da te razdelimo, pripravimo časovnico in projektne mejnike.

Ko delo razdelimo na več ljudi, je velik plus to, da se lahko posvetimo manj nalogam in te opravimo zato bolj predano in posledično velikokrat tudi bolje. Hkrati pa se je treba zavedati, da nimamo kontrole nad opravili, ki jih opravljajo drugi.

Če bomo kot razvijalec podjetnik ponujali poleg izdelave spletnih mest tudi gostovanje in vzdrževanje, bomo poleg osnovnih programov za opravljanje dela, kot so programi za risanje in programiranje, plačevali strošek gostovanja na strežnikih registrarja za vsa spletna mesta, njihove domene in vtičnike.

Razvijalec je lahko samouk, z neuradno ali uradno priznano izobrazbo. Kvota izobraževalnih ur ni strogo določena, ni pa slučaj, da se za učenje posameznega računalniškega programa nameni blizu tisoč ur. Predvsem samouki naj pazi, da pri pregledu učnih ur ne gleda v preteklost le na število, temveč tudi na raznolikost opravljanja nalog. Pomembno je, da se je soočil z različnimi težavnostnimi stopnjami reševanja problemov in jim bo kos tudi pri kasnejšem poslovanju z naročniki.

Samostojni podjetniki odgovarjamo za podjetje z vsem lastnim premoženjem. Prednosti te oblike so, da podjetje ne rabi obveznega začetnega kapitala, ki ga posamezniki vložimo v podjetje in je na voljo kot garancija, temveč sami določamo začetni kapital, katerega uporabimo po lastni presoji za uspešni poslovni začetek in investicije. Te so lahko nakup strojne in programske opreme, vložek v oglaševanje, …

Pri letnih obračunih lahko samostojni podjetniki v primeru dela od doma vštejemo tudi sorazmerni delež porabe storitev, kot so vodarina, električna poraba, ogrevanje, … V primeru najema pisarne, pa spada v strošek podjetja seveda tudi najemnina.

Tudi porabnina avtomobila je lahko del stroška podjetja, za kar pa je potrebno voditi kilometrino. Za podrobnosti je najbolje, da se obrnemo na računovodjo, ki se spozna na našo obliko dejavnosti.

Tudi bančne storitve so del stroška podjetja, a pomembno je tudi, da izberemo paket, ki nam omogoča poslovanje s kar čim manj stroški. V kolikor razvijalci izdelujemo le spletna mesta, lahko računamo, da bomo na letni ravni izdali manj računov, kot če bomo ponujal gostovanje in druge storitve. Odločimo se lahko ponujati spletne storitve, ki so manjšega obsega in število izdanih računov lahko kaj hitro naraste. Pri banki se je dobro pozanimati, koliko stanejo vstopna in izstopna transakcija, pa tudi koliko stanejo transakcije v tujino v primeru čezmejnega poslovanja.

Ko se stranka odloči za naročilo storitev, je tako za razvijalca, kot tudi za stranko pomembno, da se sporazum poslovanja sklene pisno. Razvijalci smo tako zaščiteni, da bomo prejeli svoj finančni delež, naročnik pa, da bo prejel storitve v dogovorjenem obsegu.

Tudi rok izdelave je faktor, ki stranko prepriča, ali bo postal naročnik naših storitev, zato je smiselno, da ga v ponudbo vključimo.

Naročnik tekom projekta pošlje npr. fotografijo, za katero želi, da jo implementiramo na spletno mesto. Ker nam ni poznan izvor prejetega gradiva, je za nas nepogrešljiva navedba v ponudbi tudi, da za avtorske pravice prejetega gradiva ne odgovarjamo.

Zaščitimo se tudi tako, da podpišemo pogodbo o nerazkrivanju podatkov (Non disclosure Agreement – NDA), ki ščiti obe strani pred konkurenco, pa tudi krajo intelektualne lastnine.

Najdražja ponudba pri E-CREATE je zagotovo izdelava spletnih strani za velika podjetja, ki naročajo kompleksne rešitve in zahtevne ter obsežne naloge, kjer se cene gibljejo okoli € 8.000, pa tudi več. Najcenejši spletni produkti pa so grafično oblikovani paketi za družbena omrežja in spletna mesta velikosti XS. Tu se cene gibljejo že okoli € 300.

Tekoči stroški za podjetja, ki se ukvarjajo izključno z izdelovanjem spletnih mest, se v grobem ločijo na fiksne stroške iz prve točke in preostale točke, kjer so stroški lahko, ne pa nujno, variabilni. Razvijalci lahko pričakujejo stroške predvsem za:

1. prostor, v katerem delajo in vse potrebno za obratovanje in vzdrževanje le-tega,
2. strojno in programsko opremo, s katero dela,
3. nakup domen, spletnih predlog, prostora za gostovanje, vtičnikov, fotografij in drugih grafičnih elementov, pisav ipd. in
4. aplikacije, ki jih pri delu uporablja, pa tudi
5. oglaševanje, zakup prostora na oblakih, potne stroške, poslovna darila in več.

Skupna višina stroškov lahko variira in je odvisna od tega, katere storitve razvijalci ponujajo.

V Sloveniji je pri pregledu poslovanja uveljavljenih podjetij, ki ponujajo storitve gostovanja in/ali spletnih mest, se prihodek giblje tudi med €500.000 in €750.000 na letni ravni, s 50% končnega izkupička.

Prihodek ponudbe rednih zaposlitev razvijalcev se v EU v večjih podjetjih se giblje nekje med €30.000 in €70.000 na letni ravni kar predstavlja med €2.500 in €5.800 mesečnega prihodka.

Realnost pa je, da se povprečna plača razvijalca začetnika prične nekje pri €1.000 mesečnega prihodka in ta lahko oblikuje do štiri majhna spletna mesta na mesec ali pa razvija kompleksni projekt, ki se lahko razvleče v mesece. V  Sloveniji so spletna mesta na voljo že od €600 dalje in pod takimi pogoji samostojni podjetnik razvijalec zasluži €2.400 mesečno.

Pri E-CREATE je oblikovanje spletnih mest tretja največja med ponujenimi storitvami in je v letu 2021 doprinesla približno 30% celotnega kapitala. V letu 2022 se predvideva glede na povečan razmah ponudbe in oglaševanja preskok na drugo mesto in s tem tudi primerno povišanje dobička.